(Staro mesto)
Med ostrim dišanjem raznih omak,
med kričanjem stopam čez sivi tlak,
otroci so starci strašnih spoznanj,
v licu ni zdravja, ne smeha, ne sanj.
Nerazčesane lase čez obraz,
v cunje zavite, v poldanski čas,
v vrčkih kosilo žene neso,
njih oko je mrtvo, njih srce je mrtvo.
In jaz grem med njimi v grozi spoznanj:
za vsakim obrazom obraz maščevanj,
ki dvigajo se kot morje vsak hip
v tej ozki strugi gnijočih rib.