Mokri vrtovi bleščijo
v zlatu večernem. Temnijo
že skednji rjavi, s slamo kriti.
Deževne kapljice šumijo
v vetru večernem na tla.
Tiho, žalostno je sredi srca.
Sadovi pobrani, latniki prazni,
v njih še zadnje listje gori,
lastovke so raz stolpove odletele,
v temni daljavi še ptič se glasi.
Vse je tiho, vse umira
v zlato melanholijo večera.
Polje temni, v srcu tesno
se odraža zeleno nebo.