Še veliko solnca naj se tu razlije,
v delu in radosti duše naj presije,
naj v zlato bi zarja potopila krila,
naše črne dneve z zlatom presvetila.
Naj bi v ognju jutra srca vzplamenela,
naj bi božja roka jih zvečer objela,
da bi se kot zvezde v večnost potopila,
zjutraj zopet mirna, tiha prebudila.
Solnce naj prisveti na zelena polja,
svetlo, jasno solnce, v solncu zlata volja,
naj razžubori se v večnosti daljino,
delo naj premaga trpko bolečino.