O, vseeno mi je, kaj si,
ne vprašam te, kakšne so tvoje poti,
ne kod si hodil, ne kje si bil,
ne če si ubijal, ne če si grešil.
Preveč poznam to grozno strast
duše, ki žene te v rast, v propast,
da, kadar prideš na konec sveta,
ne veš, po kaj si napotil se tja.
Daj mi roko, prijatelj moj,
daj mi, i če si sovražnik moj,
daj mi, da v moji roki izveš,
kako je, če ljubil bi, a ne smeš.