Modri konji mrliškega sna
stopajo skozi meglo.
V topli, bolni luči sveč
sije odprto mrtvo oko.
Skozi nevzdramni pajčolan
silnih plasti ubitih viharjev
sije neizgorljivi ogenj
v molk se pogrezajočih oltarjev.
Nihilomelanholija odeva
v neaktivnost črno strmenje.
V grobni globini spi mlad mrlič
in se potaplja v vsepozabljenje.