Ne, jaz nočem še umreti,
saj imam očeta, mater,
saj imam še brate, sestre,
ljubico, prijatelje;
ne, jaz nočem še umreti.
Ne, jaz nočem še umreti,
saj če sije zlato sonce,
saj mladost me drzna spremlja,
saj so cilji še pred mano;
ne, jaz nočem še umreti.
Kadar pa ne bo nikogar,
staršev ne, ne bratov, sester,
ljubice, prijateljev –
in jesensko tiho sonce
bo čez Kras, čez Kras sijalo,
kot bi z mano žalovalo –
res, ne bom se bal umreti,
kaj mi samemu živeti?