Opotekajoč se, oči
smeri ne najdejo,
hiše vstajajo,
kot da velika so
platna kvadratna,
platna trikotna,
kot da so tipke
na čudnem klavirju
in da se majejo
in da vstajajo.
Ljudje se stiskajo,
da ne podere se
stavba na nje.
Tiho sklonjen vase
jim kažem pot
na polje -
da iz vrtenja,
iz krogov sproste se.