Skozi sivo pajčevino sije dan.
Človek stopa po cesti raztrgan, bolan,
človek brezvoljen, v dno duše potrt,
človek, ki pričakuje smrt.
Tam v tišini meglenih poljan
umrl bo sredi žalostnih sanj,
kakor luč bo pojemal, ugasnil
in pred vsem svetom se bo skril.