Skip to content
1904–1926

Melanholija človeka, ki čaka

Srečko Kosovel

Kdo naj stopi na cesto, ki z listjem posuta se vije med nami? Nad nami sije izjokano sonce. Sami. Sami.

Blatne so njive, polja samotna, tiha zapuščenost kraja sije v obraz: melanholija. Kdo naj prihaja?

Cookies on Poetry Cove

We use cookies to remember your language preference and — only with your consent — to learn how Poetry Cove is used. You can change your mind any time.