Da bi se mogel vase skriti,
živeti nikomur, nikomur poznan,
da bi se mogel poglobiti
v tiho prelivanje mraka in sanj!
Da bi z ulice mogel oditi
pijan tega šuma, hitenja pijan,
vase, v vesoljstvo se potopiti,
začutiti eno se z Njim – a zaman!
V množici sem, ki se giblje, upira,
bolan sem, tako sem se že izkričal,
v množici sem, ki ugaša, umira,
k zmagi hitim in vem, da bom pal –
šele ko pala bo name sekira,
čutim, kako bom za Njim zaječal.