Kadar jesenski veter šumi
(kolikokrat je srce zaihtelo)
žalost prihaja, tiha in dobra.
Vida, zasenčene so ti oči.
Mrzel je veter, odpri srce,
da se razjoka.
Senca oblakov skriva bolest.
Dobro je zdaj pekoči rani.
(Ali še cveto tulipani?)
Ah, na grobovih krizanteme.
In klavir je ves v žalno odet.
Vrt je teman.
Le tvoj obraz je lilijsko bel,
Mirjam.
Lilijsko bel iz mladeniških sanj.
Na vse se spušča
vse odpuščajoči
jesenski pajčolan.