Koliko krajin so videle že
te moje trudne oči, oči,
koliko zvokov je sredi zemlje,
ki jim srce še prisluhnilo ni!
In še so pokrajine, še bolj skrivnostne
in še bolj nevidne mojim očem,
lažje od zvokov, tišje od luči,
slutim jih samo in zanje vem.
In vsak trenutek očem in srcu
odpira zaklenjen in skrit še čar.
tako da je trudno že in ubito,
kadar se zruši življenja oltar.
Romam in romam skozi nje,
truden od romanja rad bi umrl,
rad pred skrivnostmi temi žarečimi
svoje srce in oči bi zaprl.