Kdo te je vzdramil iz sanj,
sivih kot kamen?
Bile so kakor drevo,
ki okameneva,
brez cvetja, zelenja,
brez ptičjega speva.
Življenje je sivo,
neutešljivo,
življenje ubija
melanholija.
Kdo te je vzdramil iz sanj,
živo srce pod pepelom?
Je bil šum njene svile,
li tiha beseda priznanja,
da ljubi te, te je zbudila
iz molčanja?
Li pismo, li tiha beseda
prijateljev?
Le dobra beseda prijateljev
me je zbudila.