Zrak je hladen, prosojen
preko mesta razlit;
tih je in mrzel, pokojen
ribnika srebrni svit.
Veter noben se ne vzdrami,
da bi razlomil srebro,
bleščeče nad temi vodami,
da bi predramil drevo.
Ko da ribnik miruje,
ko da mu je mrtvo dno
in ko da nad njimi prisluškuje
ob ribniku črno drevo.