Jaz vidim tvojo pot,
o delavec,
ko zlati žarek
te tiho poboža
na poti v tovarno.
Ti pa umakneš oči.
Cementna tovarna
pod goro zeleno
se že kadi.
Sveži splavo gorskih studencev
s pobočij šumijo,
tihi vetrovi lica hladijo –
a ti:
stopaš čez prazna dvorišča
med dimnike sive,
kjer sonce pekoče
za strtimi okni gori –
sonce električnih luči.
Zunaj slapovi,
pomladni vetrovi,
svobodni vrhovi –
vse zeleni.
Ti pa umakneš oči.