Izmučeni
padamo v trudno noč,
ugašamo;
v naših žilah ni več krvi,
kot da je srce prazno,
tiho strmijo kalne oči.
Spimo kot bolni,
z belo obvezo
na čelu.
Z razpela nas gleda On.
Molimo:
"Oče naš
posvečeno."
Trudni padamo
v zlate prepade noči,
da obmolknejo duše,
od sijaja prevzete,
ko da smo umrli.