V petem nadstropju so dobri ljudje,
v petem nadstropju in v vlažnih kleteh,
tam se nikoli ne utrne smeh,
oči tiho, mrliško bleste.
In otroci, ki se rode,
kot da imajo žveplo v očeh,
brezglasno leže, zvijajoč se po tleh,
v cunje gnijoče ihte, ihte ...
Toda peto nadstropje in klet
kadar pregnije, se zruši svet
in stisne smeh veselih ljudi.
Tropa vojakov s puškami gre,
a še ti se nad mrliči zgroze –
kako da bi mogli streljati?