Pot se vije od doline do doline
in pri prvi naj svoj cilj spoznaš?
Ko že v drugi utihnejo stopinje,
vprašaš v tretji: Ni bilo vse laž,
kar mi je kazalo pot, vodilo,
in za kar sem vedno se boril?
Ali sem razmetal svojo silo,
ne vedoč, da cilj je neumljiv?
Ali kar mi svetilo na pot je,
ljubil sem in ljubim še sedaj,
in četudi samo za trenotje
in četudi samo za en kraj;
kakor zvezda mi je zagorelo,
razsvetlilo pot, jo razodelo . . .