Prišlo je kakor plamen in vihar,
v nevihti je pokrajina gorela,
in iz neba se sipal je požar,
da moja misel je kar ledenela.
Pokleknil sem pred zadnji svoj oltar:
tam zunaj blisk in hudourna strela –
joj, iz neba je šel na zemljo žar,
da moja misel je okamenela.
In ko sem se prebudil drugi dan,
bila pokrajina je brez pepela,
polja so v rosi tiho zelenela.
Le moj oltar je bil ves razdejan
in veter pihal je hladnomehak,
v obraz mi nosil ponevihtni zrak.