Hudič, bi rekel človek.
In naročil še četrt litra vina.
Ali ni umrlo ob 4 popolne
umetniško srce?
Votlo zvonijo zvonovi, to so
prazne pesmi, ki jih poznam.
Edino ena mi je draga,
Rekviem, ki ga še ni nihče
načel.
Že nekaj časa je, ko živim
od strupa in sovraštva, prezira in smeha,
in bol edina
moja je uteha.
Ah, vendar tem norcem
se posmejim.
Vi z okroglimi obrazi,
vendar: živim.