Jaz, vihar, vas bom stri nocoj,
ko pride na mojih krilih pomlad,
čez polje vihral bom in čez goro,
in divjo svobodo proslavljal in rast.
In lomil bom krone in cvetje bral,
ki se bo še v popkih skrivalo,
da sok, ki se v njih prelival je,
šumeč valoval čez dolino bo.
– Jaz sem majhno, majhno drevo,
ko pride veter, igra se z menoj,
in če, vihar, pozoveš me v boj,
kako naj se borim – kako? –
Vihar poplavlja polje in les
– kako, kako ti je, malo drevo? –
V svobodi razstrlo je roke drevo,
in raste z viharjem do sinjih nebes.