Čuj, raz drevo je padel list
na siva tla.
Zrak je hladen, mrzel in čist –
nad njim tišina neba.
Jesen je – ali jo slutiš sedaj?
V gorah gozdovi rjave
in čez samotni, tihi kraj
vrani v praznoto kriče.
Glej, pride dan, ko padeš i ti
tako na tla.
V zraku bo mir, kot da vse stoji –
daleč bo pot do Boga.