Bori, bori v tihi grozi
bori, bori v nemi grozi,
bori, bori, bori, bori!
Bori, bori, temni bori
kakor stražniki pod goro
preko kamenite gmajne
težko, trudno šepetajo.
Kadar bolna duša skloni
v jasni noči se čez gore,
čujem pritajene zvoke
in ne morem več zaspati.
„Trudno sanjajoči bori,
ali umirajo mi bratje,
ali umira moja mati,
ali kliče me moj oče?“
Brez odgovora vršijo
kakor v trudnih, ubitih sanjah
ko da umira moja mati
ko da kliče me moj oče,
ko da so mi bolni bratje.