Ko že razdrt bo moj obraz
in moja roka brez moči,
in moje srce brez krvi,
in nad menoj triumf Pravice
bo razprostrl krvavi ščit,
ko bom že skoro ubit –
in ležal bom pred vami sam,
obkrožil ustne bo smehljaj,
ko da bi angelcev sijaj
razsvetlil moj teman obraz.
In moje srce trudno, ubito,
umrlo rado bi, da se spočije,
kot se glasi Njegov ukaz –
tedaj bo svetli dih stremljenj,
ki srce mi jih je rodilo,
ponižanj, porazov in trpljenj
poslednje moje obhajilo,
da sem boril se v duhu čist
in kot borivec moram umreti –
in takrat prišel bo oteti
me iz trpljenja beli Krist.