Kaj hočem vbog pivček začet Vse moje sem zapravil, Noben mi noče več verjet, Nič nimam deb' zastavil.
Trošta nej zame več na svet, Zdej vidim de bom mogel umret, Oje, je, oje meni! Hiša, njive jen travniki,
Tu vse je vže prodanu; Nejsim ked drug’ nemarniki, Sem vse dobru ohranil; Barmblagu sem vse zapil
Zlatu prijatelcam zdelil. Oje, je, oje meni! Moj’ gvantje so zastavljeni Moja srebrna vura,
Ja šnodelni so spravljeni Zel’ od klobuka žnura; Tu vse kloboku vdertu je Moja roka ne seže kje.
Oje, je, oje meni! Še en nov restergan gvant imam, Sram me ga je nositi, Sukna vže kaple dol’ iz ram
Hlače ceplejo z’ ritti, Štunfu jen sraic izšteti ni, Iz škorence vun pavc moli, Oje, je, oje meni!
Tu še zame narbulši je: Če čem dat sraj'co prati, Moj ž'vot se fletnu spočije, V’ slami morem ležati;
Klobuk moj, ta velja narveč Oglavje m’ je pol padlu preč. Oje, je, oje meni! Nej se obrnem sem al kje
Vsakteri me vže terje, Če bol pravim: bom plačal vže Noben mi več ne verje, Nej bo Kramar ali oštir
Palco mi pr'merje vsaktir, Oje, je, oje meni! Nej zdavnej k’ sem zatožen bil De sem obljubil eni,
De jo bodem za ženo vzel, Hoče prid't šroka k’ meni, Natu ena druga prišla je Enu dete m’ prinese kje.
Oje, je, oje meni! Kir vidim de na sveti nej Meni nič več ostati, Toku vas bom zapustil zdej,
Začnem slavu jemati: Ah! kdu mi ga bo še en bokal Za eno srečno rajžo dal? Oje, je, oje meni!
Še kmalu bi pozabil bil Moj teštament sturiti! Pr'poročim, kdur kol je živ De ima flisik piti;
Kdur tu svoje spravi toku Koker sem jest, vmerje lohku Oje, je, oje meni! De nebu mog’ nobeden reč'
De nejsim nič pr'šparal Tok li stopite kje za peč, Noter v’ kahlo sem spravil; Odkrite jen sežte na dnu,
Drek vas gvišnu spekal nebo. Oje, je, oje meni! Tu vse je tu mrtvu blagu Karkoli sim pr'šparal,
Tuživu kub’ izštet’ mogel Bi vunder še ne maral: Tu vejste de sem ves vušiv, Letu bo lohku vsak dejlil.
Oje, je, oje meni! Zadnič vam še pr'poročim, Nesmeste pozabiti! Koker hitru dušo pustim,
Slec'te mi Hlače z’ riti, Nej pr'stopi vsaktiri rad! Inu nej me piše od zad! Potlej bo bloger meni.
Cookies on Poetry Cove