En nov gostač je prišel v’ Kranj. Časti in hvale vreden, Pred nekei leitmi tukei zain Nei veidil skor nobeden;
Vikši so ga perporočvali Deb’ ga s’ častjo gor vzeli; En dober mož je, smo spoznal, De smo ga vsi veseli.
Gospod Krumpir je ta gostač, Dost' dobrega je sturil, Tu spričo Gospod, kmet, berač, Lakote je pomoril.
On je dosti jezar ludem Čreva, trebuh reširil, Tud dosti kašt jen škrinj pri tem Je ’z žitam namsril.
On je po cel’ deželi zdej Na erperge nastavljen, Zoper sovražnika vselej Je on na boj napravljen;
Če je žitu, mesu dragu Lakoto proč odžene, Ah! kubi kdu izreč mogu Na kulk’ viž da življenje.
En pošten mož je ta gostač Gospod na mizo hodi, Ja ona ga naprav dr'gač Ga bolj žlahtnu oblodi;
Tu ravnu je zanj ena čast K’ mu po pravici sliši, On zadobi skuz tu oblast Pr'stopit k’ vsaki hiši.
Gradnik ga rad v’ solati je Al’ sparjenga v’ kozich, Nek'teri tudi tu pove De je dober v’ potici,
On bo večkrat mešan v’ testu, Tud pr' ognji paljen Dobru duši, jen bo zatu Od pametnih pohvaljen.
Kmet ga prov žlahtnu ne naprav’ Rad z’njega žgance kuha, Med zelje jen repo ga stav’, I s tem pr'špara kruha,
V’ oblic’ je dober, prav berač, Tud' lakot proč odpelje, Če ga nej moč naprav't dr'gač’ Ker ni moke, zabele.
Ne deb na dosti viž’ samu Bil za špižo človeku, On je tudi raztrgan'mu Dal gvant, jen ga oblekel:
Dosti pr'delku kmet proda, Kire Krumpir pr'špara Inu za žlahtne gvante da Kir prej nej imu dnara.
Ženske z’ njega štirko sture Nu njih mreže krpčajo, De jim na glav’ trdu stoje Kader prijat'le imajo.
Popisati mogoče nej Dobrot tega gostača, Kdur ga ne hval' ta vreden nej De se v’ Kranji obrača.
Cookies on Poetry Cove