Zaprta so njena okenca,
in ona spi božji sen.
A kje bi jaz spal, kako bi jaz spal?
Pod milo nebo grem ven.
Tu ... tam ... se utrne zvezdica
kot solza iz oči ...
O krasni ljubezni šepečejo
bleščeči tisoči.
Med njimi kot srebrn čoln
pa plove bledi ščip;
smehljajo se mu zvezdice,
ko skrije se za hrib.
A da bi mojo znali bol
bleščeči tisoči,
od smeha bi jim padale
solzice iz oči ...