Zakaj sem bil v kapiteljnu, zakaj! ...
Tam stala pred oltarjem razsvetljenim,
in v lila-krilu, s slamnikom rumenim,
žarela je ko v jutru rosni maj.
Zakaj sem bil v kapiteljnu, zakaj – – –
S pogledom, bratci, ah, s pogledom enim
zažgala luč mi v srcu zapuščenem –
vgasnila jo takoj na vekomaj ...
Zdaj iščem, iščem je povsod okrog,
zdaj v upu rdeč, zdaj v strahu smrtnobled,
zdaj v cerkve grem, zdaj v ulice, zdaj v log.
Zaman! – – – Na nebu se prikaže lep komet,
izgine spet, a vedi večni Bog,
kampojde on v neznani daljni svet.