Lahna sapica pihlja
skozi veje hoj zelenih.
Na stezicah osamljenih
mislim nate ljubica.
Tu se je razlegala
smeha polna govorica,
da je plašna veverica
po drevesih begala.
Ah, zdaj ptičice molče
v svojih gnezdih opletenih;
od dreves, od trav zelenih
rosne kapljice vise.
Jaz pa, jaz pa hodim sam,
lepše dneve premišljujem,
in, kar tebe več ne čujem,
več smejati se ne znam.