Sanjal je nocoj naš Tonček,
da je žolta ribica,
lepo pikčasta in gladka
in tenka kot šibica.
Pa da plava v beli vodi,
pa to bela voda ni,
in je to le sladko mlekce,
ki se krog njega cedi.
Srka, srka sladko mlekce,
in lepo posnema ga,
in na dnu je bila gora
iz sladkorja samega...
Ah, to je pač grizel Tonček,
grizel, lizal in cmokljal
in z jezikom sladkosnednim
ustnici oblizoval.
Toda bela rosa pride,
škrliček zagostoli,
Tonček se zbudi, ležeč še
v svoji mehki postelji.