Čemu? ... Hm, v nas je pesnikov dovolj!
Gregorčiče imamo in Gorazde,
ženije proste, mirne kučegazde,
Pilatužev pa ko nikjer nikol.
Ta zvest je Ahrimanu, oni bolj
gori za vzorni svet Ahuramazde,
in nove zopet drugi orje brazde;
ta se poti iz rodoljubja zgolj.
Sicer pri tem oranju peto bi kolo
ne bil; še kako smešno bi uganil
in tudi kakšnega filistra ranil.
A mračno gleda zdaj mi v svet oko;
šaljivost rakom žvižgat, ribam gost
je šla zdaj žela mojega bridkost.