Zaman, zaman! ... In vendar pozabiti
ne morem te, dolenjska roža ti!
Nikdar ne jenjaj srce je ljubiti,
nikdar je vetrc sreče božati!
Ko cvet metulji, naj bi jasni sviti
te mogli blaženstva obkrožati!
O da bi pravega med sateliti
izbrala si kedaj za moža ti!
Ah, morda bodo mamici-starici,
ej sivolaski, zlatolaski preje
solzice se prikazale na lici,
ko jo spoznaš ljubezen to brez meje ...
Za te solze, prihodnji talisman,
o hvala, hvala! – Nisem pel zaman ...