Daj mi, daj vinca, lepa točajka! Glej, kak se peni kapljica zlata,
glej, kak mi vreje kapljica živa, kak se mi smeje, in nagajiva
pripoveduje čarobne bajke od kučamajke in o princesi
dežele tuje ... Še, še prinesi vinca iz hrama, da ne bom jezen,
sicer ljubezen bodi med nama! Pa čašo primi, malo napij mi,
k meni prisedi in me ne gledi kakor hudiček ... Še en poliček
ljubica moja! Hoja, di, hoja. Na mi tu kito, na za spominek!
Vanjo so rože tri mi povite. Prva je roža lep rožmarinek,
vedno zelen je; naju zvestoba bo vse življenje trdna do groba.
Druga je roža, roža – gartroža, lepa in rdeča; najina srca
vedno goreča. Tretja cvetica raste sred vrtca, lilija bela,
najina srca vedno vesela ... Oj, tam za logom lunica vgasni! ...
Oj, tam za logom zvezdice krasne ... Druga za drugo skrije se, vgasne ...
Kaj si storila, da si med žene mlade stopila? Več ne bom nosil
drobnih rezedic v krasnih večerih, več ne bom prosil sladkih besedic.
Aj, jaz pa pojdem, v belo gostilno, aj, jaz pa pojdem, da te pozabim,
da se tam silno, silno napijem, krone porabim. Časa je prazna ...
Daj mi ... Vrag vzemi tebe in uro, kaj bom šel s kuro Spat!? ... Ti se vari,
da ne zavre mi krvca po žilah! ... Oj, oj, nikari ... Hlapec in dekla
skupaj pritekla ... O saj že grem, grem ... oj, oj, že zunaj, oj, oj na cesti,
ti primojdunaj! ... Luni kar dve sti gori v oblakih, da nikdar takih:
jedna zelena, druga rudeča, jedna se smeje kakor nobena!
Lica široka, usta še večja, druga se joka kakor nikoli,
solze debele kapajo doli ... Hoja, di, hoja ljubica moja ...
Cookies on Poetry Cove