Že je tukaj lepo jutro,
lepo jutro, dan svetal,
petelinček je poskočil,
da bi ga oznanjeval.
To zagledala je putka,
naša tolsta jarčica,
ki se vozi po dvorišču
kakor kaka barčica.
Pa je tako govorila:
"Petelinček, čuj me, čuj,
saj je še prezgodaj, jutra
še nikar ne oznanjuj!"
Odgovoril petelinček:
"Le ne trudi se nikar,
kaj bi rekli drugi moji,
da sem kakšen gospodar!
Kaj bi rekle druge putke
in sosedov petelin,
ako bi se ne oglasil
jaz najpreje z naših lin?"
In prosila lena putka
petelinčka je zaman,
gori v lino je poskočil
in zapel je beli dan.