Kako ta presneti pisar
podpiše prelepo
vsa pisma za denar,
pobotnico, tožbo.
Pa včeraj je šel zvečer
podpisat k Zaplotnici,
sosedki, na kvarter
ime na pobotnici.
Zapisal sredi srca
imeni njuni je skup;
pobotala se sta
za jeden vroč poljub ...
In ko objel jo je,
še priče ni prizval, –
ko ji prisegel je,
še luči ni prižgal!
Oj ti presneti pisar!
Nič druzega brez kron,
vse drugo za denar –
le ljubil je vselej zastonj!