O Jurček, Jurček, ta otrok nevgnan!
Igral se in zanetil ogenj v hiši!
In glej! Že šviga plamen vedno viši,
in noč je svetla kakor beli dan!
„Pomagaj nam, o sveti Florijan!“
Od vseh strani obupen klic se sliši:
„Vode, vode!... Ne stoj! ... Nikar ne vzdiši! ...
Pomagaj! ...“ Ah, in vendar vse – zaman!
Oj Amor, Amor, glavica pretkana,
zanetil ogenj v srcu! To so črezenj
moj očka, majka, to je striček jezen!
Pa kaj, ko ni ga svetega Florjana,
z golido, da pogasil bi ljubezen,
ki je za tebe, ljuba, v srcu vžgana.