„Pojdite k vragu, neumne besede,
čustev nerodne šivilje!
Ali ni ene iz vaše ni srede,
ene tak modre šembilije,
da bi si upala gori do blede
ljubice, tanke mi lilije?“
„Jaz!“ „A kako ti je, mala, ime?“
„Ljubim.“ „Tvoj oče?“ „Nemirno srce.“
„A tvoja mati?“ „Pa duša je tajna.“
„In domovina?“ „Vsa zemlja brezkrajna.“
„Pojdi! Morda se v ponižnem te krili
lilija moja usmili.“