S sliko to v srcu grem ljubo po loki,
kar se ustavim – pred mano ribnjak!
Toda ne ribice, gladki le boki
dev so ustavili hitri korak.
To so zbežale, te v smehu, te v joki,
vse zarudele in vitke kot mak,
v strahu ko ljuba po šumni poroki,
ko se približa tajinstveni mrak.
Ljube devičice, ah, le se kopajte
ali vsaj lahno po kamenju stopajte,
da si ne ranite belih nožic!
Ni moje srce kak sultan goreč,
ki mu je treba cel harem devic,
jedna je v njem, in že ta je preveč!