V solncu večernem na trgu skoz okna obrazki ko mak
skrivno pokukali so. Pa zakaj? I, šel je črez tlak.
Šel je iz mesta, na polje, za reko, ki roža tam raste,
roža vsa polna čebelic. Zakaj? I, med je sladak.
Hodil je gori pa doli in že so nebeške zvezdice
ljubko zasvetile v jasnem. Zakaj? I, saj je že mrak!
Čaka in čaka nestrpno in meče drobtine v vodico
ribicam urnim, ki švigajo k njim. Pa zakaj? I, nagon je tak.
Dolgo ni treba mu čakati, kmalu se deva prikaže
tiho šumeč med grmovjem. Zakaj? I, v službi ni vsak.