Ti me ne trgaj,
s sabo ne jemlji,
pusti me, deček,
v materi zemlji!
Šopek dehteči
kmalu ovene,
a korenina
več ne požene.
Rahlo te hočem,
cvetek, izruti,
v gredi vsaditi,
drobno posuti.
Rodni zemljici
me ne izpuli!
K meni letijo
krasni metulji,
drobne čebele,
kadar se zlato
sonce pripelje.
Kaj bi dejali
sestre in bratci?
Pusti me, pusti
v zelenem gradci!