Vse misli, ki v prsih sem skrite
Pred drugimi nosil ljudmi,
Vse tebi so davno očite,
Ne ena neznana ti ni;
I vendar, zakaj me ne ljubiš?
Vse trude, skrbi, hrepenenje,
Saj nisem nosil jih za se;
Posvetil tebi sem življenje,
Poklonil sem tebi srce;
I vendar, zakaj me ne ljubiš?
Premisli noči prebujene,
I žalostne dneve preštej,
I solze za te porojene
Premisli jih vse, i povej,
Povej mi, zakaj me ne ljubiš?
Za rane, za žalost obilo,
Za dni, ki mi temni teko,
Za ves moj pekel mi v plačilo
Izpolni vsaj zadnjo željo:
Povej mi, zakaj me ne ljubiš?