Skip to content
1835–1869

Zadnji večer

Simon Jenko

Nocoj, le še nocoj Naj mesec bo svetel, Ko k meni ljubček moj Bo zadnjikrat prišel.

Čez to ravno polje Ino čez travnike Pa gladke so steze, Po njih moj ljubi gre.

Pa psi zalajajo Po vsej vasi na glas, Na glas oznanjajo, Da gre moj ljubi v vas.

Klobuk ima na glav', Za njim pa listek bel, Ta listek tako prav' Da cesar ga bo vzel.

Petelin je zapel, Danica je prišla, Slovo je dragi vzel, Jaz sem zajokala.

"Ne jokaj ljubica, Čez osem kratkih let, Če bova še živa, Pa spet se snideva."

Oh, psi še lajajo; Al ljubega več ni, Pred mojo kamrico Pa trava zeleni.

Prežalostno srce Veselja nima več, Sam Bog nebeški ve, Kdaj osem let bo preč!

Cookies on Poetry Cove

We use cookies to remember your language preference and — only with your consent — to learn how Poetry Cove is used. You can change your mind any time.
Zadnji večer · Simon Jenko · Poetry Cove