Kje nek' zemlja grobe krije,
Kjer junaci domačije
Mirno smrtno spanje spe?
Nihče li ne zna za nje?
Rad na tvojo, hrabri Samo!
Črno bi pokleknil jamo,
Prst poljubil, ki pod njo
Hrabro ti leži telo.
Tam kleče nad tvojo rako
Sebi bi ljubezen tako,
Kakoršno si ti gojil,
Rad v želeče srce vlil.
V pesmih glas bi svoj povzdignil,
Ž njim Slovene bi navdihnil;
Tvojo vrednost rod spoznal,
Tebe vreden bi postal.