Bele cvetice, ledene cvetice,
K vam bom goreče pritisnila lice.
Tajaj led, tajaj led, lice gorko,
Da mi po cesti pogleda oko.
Vidim seni, kak po cesti svršijo,
Svate vesele, ki na-njih sedijo,
Lep i najlepši pa ženin je mlad;
O da sem morala njega poznat'!
Malo trenutij, pa notri do groba
Drugi zadana bo tvoja zvestoba.
Naj v nje naročji ti sreča cvete,
Meni za veke izginila je.
Bele cvetice, ledene cvetice,
Ve ohladite žareče mi lice!
Večni Bog, mili Bog, drži me ti,
Da mi ubogo srce ne skopni!