Naj čuje zemlja i nebo,
Kar dens pobratimi pojo!
Naj se od ust do ust razlega,
Kar tu med nami vsak prisega:
Da srce zvesto, kakor zdaj,
Ostalo bode vekomaj.
I ko ločitve pride čas,
Na razne poti žene nas;
Tu na! pobratim roko mojo,
Ti mi podaj desnico svojo,
Da srce zvesto, kakor zdaj,
Ostalo bode vekomaj.
Beseda dana, vez velja,
Ne zemlje moč, ne moč neba,
I ne pekla ognjena sila
Vezi ne bode razrušila,
Saj srca zvesta, kakor zdaj,
Ostala bodo vekomaj.