Izginila komaj mladost,
Okusil uže sem grenkost
I žolč pregotove resnice:
Da vsega, kar up nam obeta,
Pozneje, ko pridejo leta,
Ne spolnijo nam polovice.
Občutkov, ki nežno srce
Mladenču poje i tope,
kak polno jih moje je bilo;
Pa kakor danu porodnica
O solncu ob luč je danica,
Srce je te čute zgubilo.
I zdaj negotova reži
Prihodnjih osoda mi dni
I z upanjem dvom se bojuje;
Al kar je srce izgubilo,
Saj vem, da ne bo se vrnilo,
Saj vem, da zastonj mi zdihuje.