Po grobih sem hodil, kjer trava zelena
'S trohljivosti znamenje upa poganja,
Po grobih, kjer starost leži položena,
Kjer v prahu počiva lepota nekdanja.
Pogledal sem v jamo nedavna skopano,
Šest čevljev globoko, tri čevlje široko,
Pogledal sem v postel človeku postlano,
Ki meja je mislim letečim visoko.
Glasove bridke je srce zdihovalo,
Roke so se s silo na prsih sklenile,
Trohljivosti grozno zaklical sem hvalo,
Da jek so zamolkel dajale gomile.