Lune vpraša solnce rano:
"Je li tebi, sestra, znano,
Kaj da rože v tla so vgnane,
Ki vesele
So cvetele
Po gredicah mlade Mane?
Ko sem včeraj jutro vstalo,
Njeno okno obsijalo,
Radostna, s pogledom jasnim
Tam je stala
In igrala
Zadovoljna z vencem krasnim."
Luna se je nasmejala:
""Kaj bi tega jaz ne znala!
Snoč prišel je mlad učenec
Čez gredice,
Čez cvetice;
Vzel je sabo krasni venec.""