Lenčica v bregu ovčice pase,
Tamkaj za njivo, kjer detelja rase;
Spanje premore ji lepe oči,
V deteljo njena čeda hiti.
Hitro je mladi sosed pritekel,
Deklico zbudil, tak ji je rekel:
"Deteljo ti si popasla mojo,
Vzamem ti čedo tvojo zato.
Lenčica milo ga je prosila,
Pa je sosedu tako govorila:
""Pusti ovčice, saj sosed si moj,
Ž njimi jaz vedno sem, one z menoj,""
"S čedo ostani, čeda pa s tabo;
Tebe vzel in ovčice bom sabo,
Da gospodinja moja mi boš,
Moja ženica, jaz pa tvoj mož."
""Kaj pa mati stara poreče,
Ki me pustiti nikamor neče?
Reva ne more brez mene živet',
Šteje let že sedemdeset.""
"Staro boš mater seboj pripeljala,
V gornici ona bode naj spala;
Midva pa v beli kamrici,
Lepo za naju pripravljeni."