Trgal rože sem rudeče,
Tebi venec iž njih vil,
Bodlo trnje me bodeče,
Roko sem s krvjo rosil.
S tvojega obličja lile
Radost žive so oči,
Pa srce so mi ranile,
Ko pušica, ki leti.
Jenjale so bolečine
Ki jih trnje obudi;
Rana v srcu pa ne mine,
Vedno huje krvavi.